A še kdo čuti, da mu to okolje, tukajšnji sistem ne nudi dovolj, da bi postal in počel to kar si dejansko želi. Da bi užival prav vsak trenutek, kajti življenje je eno samo? Sama se počutim tako, a priznam da me je mogoče malo strah pustiti vse skupaj in začeti na novo. Želim si te trenutke deliti z nekom. Z nekom, ki bi razumel kaj pomeni živeti svoje sanje, biti predan in iskren. Rada bi dosegla, da bi denar delal zame in ne jaz za njega, kajti slednji je le sredstvo za doseganje ciljev. V svoje življenje bi rada vključila še več smeha, radosti, športa, zdrave prehrane, novih znanj in dogodivščin. A je še kdo podobnih misli?

Jaz Le, da jaz še točno ne vem kaj so moje sanje, se mi zdi, da se še malo iščem... Drugače bi bilo pa meni težko odditi in kar vse za sabo pustiti, ampak ko pa to narediš, ko se enkrat odločiš, se počutiš tako svobodno...

Sonček, nisi edina, več nas je takih... ;-) Jaz imam ravno zato tako rad potovanja, da vsaj za nekaj časa odidem iz našega okolja, hkrati pa oprezam za novimi priložnostmi s katerimi bi lahko dosegel točno to, kar si opisala...

ja še nas je takih očitno jst pa se ne bojim pustiti vse za sabo, ampak me je bolj strah začeti nekaj na novo (npr u drugi državi), ker se mal bojim kako se bom znašel, kje bom pristal, kako preživel, itd. imam pa veliko željo zapustiti ta sistem ki ga imamo tu in dejansko oditi od tu. če sem iskren, skoraj vsak dan razmišljam o tem in verjamem da se mi bo to uresničilo. pri meni ne gre toliko za to da bi denar delal zame, saj sem realist, pa tudi nisem človek ki bi sanjaril o nemogočem. vse kar si želim je, oditi nekam kjer bom imel lepo, dostojno, normalno življenje in da ne bom razmišljal kako finančno priti čez mesec.

Ja dost jih ima take želje.

Sam kam pa bi šli, pa a ni povsod isti sistem ali še slabši. Mislim, da je Slo skoraj idealna država kjer še ni tako velikih socialnih razlik, zaenkrat. Potovanje je čisto nekaj drugega kot pa dejstvo zapustiti svojo državo. Kam boš pa šel??? Drugo evropsko državo? Pa a ni isto?

Še je takih brez skrbi jaz pravim da je vedno treba sledit samemu sebi, če čutiš da se boš najdla nekje drugje, da moraš zamenjati okolje...ne čakat ampak pejt vsak lahko najde svojo srečo nekje...samo ne pozabit ostat zvesta sebi

Tisa mene recimo vleče ful ven iz Evrope..res je da v Sloveniji ni slabo. ampak za vsakega je nekaj kjer se bolj najde. moja best frendica je recimo čist španka po duši in karakterju in se ful ne najde v sloveniji. sej mogoče odkriješ da ti v sloveniji pa le ni bilo tako slabo..ampak če ne probaš ne veš in če ne drugače začneš cenit in uživat v sloveniji glavno da se najdeš..mislim pa da je narobe če te nekam žene in ne poslušaš tega in si nesrečen kjer si. 

Okolje je drugo. Sistem je pa skoraj povsod isti. Ja sj mene tudi nekam vleče in grem zato potovat sam pol k se vrnem v Lj si pa rečem, da je doma najlepše. Res Ljubljana mi je tako lepo mesto oz. vas. Lahko si pa v drugi državi najdeš dom.

Res je, Ljubljana je lepa vas. Jaz sem pa zmeri bil in zmeri bom mestni človek... ) In ne, ni povsod isti sistem. V tujini, kjer imajo višje prihodke in višji standard življenja, so ljudje precej manj živčni, bolj strpni, nakulirani, kakor pač temu rečeš. Da se lažje živi, se čuti na vseh ravneh, ne pa tako kot pri nas...

Se popolnoma strinjam s tabo Borut. Res je da je Slovenija ok, vendar smo še vedno 30 let za razvitim svetom, čisto nobene primerjave ne mormo nardit. V razvitih državah ljudje nimajo toliko skrbi, za use je poskrbljeno, socialna varnost, pravni sistem deluje, ljudje se (po večini) držijo pravil in zakonov, imajo dobre plače ne glede na delovno mesto, itd. No tisti ki razmišljate da bi šli nekam drugam živet, katere kraje imate v mislih?

Jaz imam podobne, pa vendar malo drugačne želje... Mogoče se tud kdo najde, ki misli enako. V Sloveniji nisem zadovoljen, čeprav se trudim, nikol ne dosegam nekih velikih uspehov, če pa že, pa tako ali tako tukaj nihče ne ceni. Država je na koncu, ljudje so v večini čudni, vase zaprti, zagrenjeni... Študiram to, kar me ne veseli, a študiram to zato, da zadovoljim starše, ne sebe... Lani sem en mesec preživel v Avstraliji. NORO!! Počutil sem se tako svobodnega, užival v vsakem trenutku in vse mi je bilo zakon. Brez problema bi tu pustil vse, ker tako ali tako nimam nič posebnega, ampak manjka mi tisti odločilen korak, da bi rekel sedaj pa grem dobit izkušnje po svetu.. Nisem sanjač in sem kar na realnih tleh, da tudi v tujini ni vse rožnato. Ne iščem sanjske službe in načina, kako obogatet. Rad bi samo v Sloveniji zaslužil nekaj denarja in se preprosto vsedel na letalo in odepljal v izbrano destinacijo raziskovat svet. Ko bi mi denarja zmanjkalo bi si tam našel kakšno priložnostno delo, da bi zaslužil za naprej.. In ko bi se naveličal enega kraja, bi šel naprej... raziskovat, pridobivat življenjske izkušnje, morda celo najdit kje prostor, kjer bi lahko celo zaživel... Ni lepšega kot potovat in spoznavat nove ljudi in se na koncu dneva v hostlu po večerih pogovarjat s tujimi popotniki in izmenjavat izkušnje.. Upam, da mi to kmalu uspe. Rad bi bil svoboden. Sedaj nisem

@ tomaž,  kot da bi brala svoje besed in razmišljanje

Prou veseli me da še gdo razmišlja isto kot jaz. Vedno kamorkoli grem se počutm prou svobodno in srečno, tudi zame ni Slovenija. Premajhna je. Ljudje so zafrustrirani, nevoščljivi, primitivni(se opravičujem sam tako jaz menim). Povsod me ljudje bolje cenijo. In tudi jaz razmišljam da bi šla ampak ne vem kako naj se tega lotim. Toliko let študija je še pred mano da ko bi dejansko imela čas da grem bi bila za moje pojme že malo prestara.

Ja, če to niso sanje pol niso nič. Ja od kraja do kraja potovat malo službe menjat ko se naveličaš pa naprej po svetu.... Na realna tla. Višji standar višji stroški. Imam znance v Munchnu in ni vse tako rožnato. So 2-3krat višji stroški za stanovanje in vse res vse imajo na števc. Ne ni vse rožnato čeprav je višji standard je pa tudi več revežev. Mislite, da boste v tujini pa na veliki nogi živeli. Ja enim je ratalo dostim pa ne. Zapustiti državo ni vandranje od ened do druge države amak dejansko pomeni sprememba stalnega bivanja? Veliko ljudi je šlo in veliko jih je nazaj prišlo.

Povsod bo isto isti ritem življenja: kuča poso-poso kuča.

Sj v tem ni nič slabega, če zmenjaš državo zaradi izziva sam ritem življenja se ne bo dosti razlikoval, v službo moraš hodit in pika, kaj vas bojo starši žvel

@ Pet, upam, da jih obadva čimprej uresničiva )

Pri meni je tudi problem faks... Sedaj imam željo raziskat svet, ko bom konec faksa (tako počasi kot mi gre verjetno čez 5 let), bo želja že mimo... Tako, da če mi letos uspe narediti korak in odkriti svet in spoznat sebe, bom zelo vesel.. Nočem bit eden tistih, ki samo sanjajo in čez mnoga leta obžalujejo, da tega niso naredili

Tisa, ampak obstaja pa tudi razviti svet, ki je precej drugačen od Evropskega in to je Nova Zelandija. In kaj je tam tako zelo drugače? Da so ljudje tako zelo drugačni od nas, da imajo čisto drugi sistem razmišljanja, zato pri njih funkcionira sistem, ki pri nas nikoli ne bi.

Ena stvar, ki je meni zelo všeč je ta, da tam delo ni stlačeno v uradni delavnik. Torej, če se ti zdi, da nimaš nobene inspiracije, da bi naredil kaj pametnega, lahko greš med službo na kolo ali pa malo športat, da se skuliraš in prideš nazaj in ne bo nihče nič rekel.

Dober primer je tudi Islandija. Letos sem bila tam in se spoprijateljila z domačinom, ki mi je razložil kako se pri njih dejansko živi. Tam je tudi čistilka neverjetno spoštovan in dobro plačan poklic. In ljudje so odprti in prijazni - ne vem če pri nas kdo pristopi do tebe in te vpraša, če potrebuješ pomoč, ko stojiš sredi ulice in buljiš v zemljevid mesta. 

Mislim, da je pri nas največji problem, da smo Slovenci po naravi individualisti. Jaz to čutim že, ko zdaj med študijem živim v Ljubljani, pa sem bila prej v manjšem kraju in sem se čutila del skupnosti. Ko se pelješ na avtobusu tu vsak gleda vstran in bog ne daj da ga še slučajno pogledaš. In vsem se stalno nekam mudi. Na Islandiji sem dobila vtis, da se ljudem nikamor ne mudi (pa ne na "balkanski način - kad bude, bude), ampak so pri delu bolj efektivni (ker večinoma delajo zato, ker radi delajo in ne zato ker morajo) in jim ostane več časa.

Malo sem se razpisala, ker tudi jaz razmišljam o študiju v tujini, da malo menjam okolje (čeprav se rada vrnem domov).

To je tema o kateri bi lahko napisal novelo...

Verjamem, da je v v SLO kriza vrednot, kakorkoli se to klišejsko sliši. Predvsem etika je na zelo nizki ravni. Ko imam okrog sebe ljudi, ki jim je vseeno ali opeharijo nekoga, ki je v stiski ali nekoga, ki je na tem, da mora prodat nekaj, ker mu drugače grozi socialna stiska.

Skupaj s korupcijo in perverznostjo visoke politike (saj vidimo kdo nas vodi-ljudje, ki zastopajo t.i. leve in levosredinske stranke, sami pa živijo v razkošju plemištva), je to slaba kombinacija, ki nas pelje v moralno pogubo.

Nismo edini, mislim da je podobnih narodov v naši bližini še kar nekaj... Pri Slovencih manjka še ena pomebna komponenta, smejanje na svoj račun! Vsi bi se radi smejali drugim in se delali norca iz njih, ko pa pride vrsta na nas Slovence, pa smo občutljivi. In nenormalno zavistni.

Avstralija in Nova Zelandija sta zelo dobra primera. Veliko potujem, bil sem tudi v omenjenih državah in razlike so očitne. Ljudje predvsem jemljejo življenje z veliko žlico in precej manj resno in s tem stresno. Znajo se zabavati, a znajo tudi poprijeti za delo. Vsekakor so veliko manj zategnjeni kot smo tukaj, v tej naši mali megleni dolini...

Pol pravite Avstralija in NZ sanjski deželi brez revežev. Povsod so reveži (ne mislim samo premoženjsko). 

Pa še to glede obnašanja Avstralcev v Grčiji: Bolj nekulturnih,nadutih ljudi nisem videla ne vem pa kašni so v domačem okolju.

Zanimiva debata

Tudi jaz razmišljam podobno z eno razliko da mi je v sloveniji fajn samo

smo revež država.

Če nič ne delaš ni denarja ne moreš potovati.Če delaš in si nekaj prišparaš greš v tujino PAZI če lahko.Na podjetju ti ne dajo tri tedne v paketu dopusta en mesec je iluzija.

V Sloveniji bi bilo idealno da imaš službo zaslužiš 900 Eur neto kjer se da zmeniti za dopust in greš nekam za tri tedne.

Če imaš prišparano za potovanje ti firma ne da tok frej.Če imaš pa čas pa ni denarja.

Se pravi v Sloveniji si nekak ne tič ne miš.

Če bi se dalo izvesti tako kot sem zgoraj napisal bi bila Slovenija zakon.

Pred približno dvema letoma sva bila z mojo (bivšo) gospodično podobnega mnenja glede menjave okolja/države. Začela sva se zanimat, kako bi to lahko izpeljala, da se ne bi z zamenjavo okolja tudi pokvarila življenja.

In ni tako preprosto kakor se morda zdi... Eno so študentske zamenjave, drugo pa popolna zamenjava okolja.

Najprej si je potrebno preračunati stroške, midva sva preračunala, da bi za selitev v Avstralijo potrebova približno 15.000 eur (minimalno) za novi začetek. Stane te viza, letalske karte, transport nekaterih osebnih predmetov, tečaji tujega jezika - v kolikor seveda želiš pridobiti vizo moraš imeto nacionalno potrdilo o zadostnem znanju angleškega jezika. Ko vse to prebrodiš, kar seveda tudi traja nekaj mesecev, se začnejo nove težave. Potrebno je izbrat kraj z dovolj perspektive, najet stanovanje ali hišo, plačevat stroške, najet/kupit vozilo in seveda na koncu koncev - dobiti službo. V vsakem primeru moraš biti pripravljen na to, da boš par mesecev verjetno brez službe in v tem času je treba preživet.

Pa še vse to ni garancija. Za Avstralijo, da dobiš pač želeno vizo, moraš izpolnjevat tudi določene pogoje - prednost imajo poklici, katerih pri njih primanjkuje. Tako se ti poklic točkuje - če nimaš dovolj točk, pozabi. Če je partnerica učiteljica, pozabi - drugačni sistem; došolanje itd. Šteje spet koliko si star, ali si v paru ali sam, itd...

Dejansko sva šla skozi postopek, na koncu pa je zmanjkalo denarja. In misel, ki se je pojavila seveda šele po propadlem poskusu je bila ta. Če bi lahko tukaj privarčeval 15.000 eur, potem niti ni tako slabo in se verjetno sploh ne bi selil

Tako da ali imaš denar da zamenjaš državo in obdržiš koliko toliko podoben status, ali imaš veze da te nekdo noter spravi (služba, stanovanje, itd) ali pa bodi pripravljen zapustiti čisto VSE kar si ustvaril, in se pojavit nekje na novo kot feniks iz pepela

Lep pozdrav!

Jap ni vse tako rožnato kot nekateri mislijo.

Joj sem nesrečen v domači državi kaj bi dal, da bi šel lahko drugam živet..... In to se zgodi, se nekam preseliš, uživaš nekaj leti in lej ga zlomka pojavi se podoben primer kod prej v Slo...zdolgočasen, nezadovoljen s službo, ker delat je pač treba.....

@tisa

ne vem kdo je dejal, da NZ in OZ nimata revežev, ker nisem prebral vse teme... , ali si pač to domnevo sam dodala....?

Iz mojeg stališča lahko rečem še 1x to kar sem že napisal in če si prebereš boš videla, da ni niti besede o tem da ti dve državi nimata revežev. Ampak , če smo že pri tem, potem lahko rečem da je vsekakor več revežev tukaj, mislim na revežev duha in ne po bogastvu. NZ je po BDP zagotovo primerljiva s SLO, če pa primerjaš po avtomobilih na cestah, pa smo dva razreda višje (tudi od Avstralije, ki pa je nedvomno bogatejša). To že nekaj pove  o stanju duha ...

Kar se tiče Grčije. Primerjava je slaba, celo površna... Me prav zanima, kaj bi tujec rekel za Slovenijo ko bi videl trume opitih slovenskih  maturantov in študentov na tradcionalnih izletih v Grčiji?!? Kaj praviš? Po drugi strani, kako veš, da jih vsaj polovica teh, ki si jih videla, niso bili Angleži? Za katere pa res ne bi dal roke v ogenj, da so to kar si navedla. Pa spet, ne govorim na pamet..., sem namreč delal v turizmu, v segentu, kjer sem imel največ opravka z Britanci, predvsem Angleži in tudi veliko Avstralcev je bilo. In po 2 letih in pol si človek ustvari bolj realen vtis  kot je en izlet v Grčiji.

Poleg tega sem bil tudi že dvakrat na daljših potovanjih po teh dveh državah....

Seveda ni nikjer idealno, in govotvo je nam Slovencem v Sloveniji lažje kot, ko prispemo npr. down under in moraš začeti popolnoma na novo, sploh če si brez kolegov in znancev. O tem sploh ni debate... Govorim samo o vtisu osebnostnih lasnosti pri ljudeh...in ti so pač taki kot sem napisal.

Kako vem, da so bili Avstralci, ker sem se pogovarjala z njimi in ne ni bil noben maturac ali kaj podobnega. Slovenci bi se pa dalo reč, da smo kar kulturni turisti v primerjavi z drugimi Evropejci in še kom.

Ne sam res ne vem zakaj je Avstralija tako obljubljena dežela. Pol pa pojdimo vis na južno poloblo, če je tako lepo tam.

Veš dejstvo je v tem, da če je človek nezadovoljen sam s sabo in samo nekaj sanja tudi drugje ne bo zadovoljen. Prvo si moraš biti sposoben v domovini ustvariti spodobno življenje, kariero pač nekaj in biti zadovoljen  šele potem lahko razmišljaš o tujini. Sploh pa to velja za Avstralijo in NZ kjer so zelo visoka merila z vstop.

Pa lepe sanje

Pozdravljeni!

Slučajno sem naletela na ta forum in ker vidim, da imate nekateri veliko za povedati proti sanjam o drugačnem življenju, vam lahko povem, da sem jaz super zaživela tu na Novi Zelandiji.

Tudi jaz sem se naveličala življenja v Sloveniji in sem takoj po končanem faksu spakirala stvari in odletela v Novo Zelandijo. Že cel študij sem vedela da bom to naredila, zato sem prišparala denar za letalsko karto in za kakšen mesec tam. 

Povem vam, da mi je brez težav uspelo, da so mi ljudje tam pomagali, da sem neverjetno hitro dobila službo (še pri nas ne vem, če bi jo tako hitro brez delavnih izkušenj). Zdaj že nekaj let delam kot veterinarka v zavetišču za divje živali - delam nekaj, kar sem si zmeraj želela.

Najprej sem živela v eni majhni privat sobici, zdaj pa že dve leti živim pri partnerju, ki je seveda iz NZ in pričakujem otroka.

Meni je uspelo, zakaj ne bi tudi komu drugemu?

Hvala vsem, ki ste mi s svojimi pozitivnimi odgovori dali vedeti, da nisem edina, ki si želi nekaj več kot nam lahko ponudi Slovenija in mi obenem dali hrabrosti!

'Nova Zelandija', zanim me ali je možno dobiti tvoj kontakt, da mi poveš še kaj več o življenju tam?

Zdravo, js imam že zrihtano službo pa stanovanje v Avstraliji. Lepo bi prosil če kdo med vami ve kako, oz na kak način bi pridobil Vizo. Sicer mi je en agent že povedal da mi lahko zrihta študentsko začasno vizo in se mi pol ureja delavsko vizo. Samo to pride precej denarja, če greš preko agenta.

No če ma kdo kake info prosim naj mi javi......

damjano29@mail386.com

Se v popolnosti strinjam s tabo.Zelo lepo povedano.

slovenija naceloma ni tako slaba.. ni pa spet tako dobra

ce samo potujes po drzavah, kamor bi se preselil, ni isto, kot ziveti tam. kot turist vidis vse lazje/lepse, ce pa bi hotel tam ziveti - vecji stroski pomenijo, da moras imeti tudi vecjo placo.

vcasih potovanja (pobegi) res niso dovolj, takrat moras pac zbrat pogum in it. evropa se mi zdi malo prevec podobna, za kaj bolj eksoticnega (down under) pa ze rabis vizo

je sel mogoce kdo samo poskusno (npr. 2 leti)? se sploh splaca?

super bi bilo brat se kaksne izkusnje ljudi, ki so sedaj dejansko preseljeni.. sanjacev nas je dost

Tud jst

Zato sm se odlocila pustit vse in za neki casa it v eno najbolj revno drzavo delat kjer je vse 100% drugace od nase preljube Slovenije.

Res da sem prejokala cele noci in trpela njihovo revscino ampk na takem "potepanju" sem spoznala kako srecna sem lahko da imam tako zivljenje....

Od takrat naprej se mi je zivljenje zelo spremenilo, seveda na pozitivno razmisljujoce.

Rada potujem, srecna sem ko grem od tu, se bolj srecna sem ko se vrnem.

Zivljenje je lepo in tisti ki ga zna uzivati je lahko res srecen )

bravo "", dobro povedano. tudi ostali- zanimive misli. jst bi samo nekaj dodal: poglej, če te nekaj mika, si vzemi nekaj mesecev in to NAREDI! pojdi in reči vsem, da boš itak kmalu nazaj. pa pejt za začetek poskusit v kakšno bližnjo državo. najemi sobo, pojdi v agencijo za job. in boš videl, kakšen job lahko dobiš in vztrajaj 2-3 mesece. ja- jokaj in stokaj ali uživaj. raziskuj, spremljaj kako ti je v tujini, pogrešaš ali ne znance, družino. in če ti je "bad", pridi nazaj. in boš, vsaj za nekaj časa, miren. da si tisto naredil. in (verjetno) še 3x bolj cenil, kar imaš tukaj. ali pa ne, ostal tam. kot v filmu "šepetanje konjem": "nekaj imamo v sebi". in to razišči. srečno!

p.s.: ja, ni pa enostavno