Forum

danes so na žalost taki časi, da si ne more več vsak svojo hišo postaviti. tudi tujina tu nič ne bo pomagala.

časi zlate tujine so zdavnaj že mineli, tisti med in mleko sta se zdavnaj že odcedila...v časih jugoslavije si si za v tujini privarčevani denar pri nas lahko kupil zelo zelo veliko, danes temu ni več tako.

mladina hodi danes v tujino, kjer je želna videti svet in zbirati izkušnje. tisti časi, ko je prišla bogata teta iz amerike ali nemčije so na žalost samo še nostalgična zgodovina.

le redki so, ki v tujini uspejo, zato pa rabiš veliko sreče, ambicioniranosti in dobre ideje.

daniel bil sem na istem kot ti doma imam bajto ampak zivim pa v zda ze 2 leti havaji pa beverly hills

kaj cakas pridi jutri

lazje jemkot si msilis

tudi tukaj bos brez denarja ampak ko bos nasel prijatleje in svobodo bos imel vse kakaor jaz

Ej sam probat moraš!!! če že ne drugo, se mal rešiš iz vsakdana slovenske mentalitete....jaz sem se že sprijaznila da v slo res ne bom mela ničesar. Nočem pa se zapufati za 30 let in nič met od življenja. Lajf is too short:) Tako sedaj bolj potujem in delam v tujini. Kar pogumno!!!

veliko slovencev še vedno misli, da je delo v tujini isto kot dopust v tujini.

amsterdam, kako je lep, vse je na free, lahko se kadi travo, pa coffee shopi, pa tulipani, pa mlini na veter, romantično kajda ne?

@ roza, kaj pa imaš od tujine, tam so samo super ljudi vsi prijazni in te nosijo na rokah, ane? toliko glede kritike slovenske mentalitete.

jaz sem samo napisal, da je pri nas pa tudi v tujini dobrih in slabih ljudi. to ti lahko vsak potrdi. kaj je na te izjavi tipično slovenskega ?

zato, ker tebi v sloveniji ni uspelo (iz katerikoli razlogov že). kriviš celo slovenijo in slovensko mentaliteto. večina ljudi se obnaša do tebe tako, kot ti do njih. krivi so za vse drugi, ane ?

s takšim mišljenjem boš tudi v tujini slej kot prej padla na nos.

tudi meni ne gre vse gladko, daleč od tega. živeti treba tako ali tako, eni poskusijo uspeti v sloveniji, drugi v tujini, vsak naj poskusi kot že rečeno.

a misliš, da gre v drugih državah vsem vse gladko (slovenske sanje, da se takoj za našimi mejami cedita med in mleko) ? tudi tam so taki, ki jim v življenju nič ne uspe.

kdo pravi, da smo žleht, povej konkretno ? je to tvoje mnenje in ga posplošuješ ? zakaj nimaš dobrega mnenja?

večina, ki jih piše po drugih forumih (ne našemu) o zlati medeni tujini, pa itak pozna tujino samo iz dopustov, pa se izmišljuje neke cene, plače, številke in dela neke nelogične enostranske primerjave.

hecno je, ko se objavi na bilokaterem online forumu nek članek o plačah, cenah, gospodarstvo, je v roku minut že cela vrsta prispevkov o primerjalnih številk z tujine.

takrat vsi iz rokava v najkrajšem času potegnejo neke številke iz drugih držav, delajo enostanske primerjave, računajo, blefirajo, tolčejo pa sloveniji, jamrajo, še zmišljujejo stvari in kujejo tujino v zlato.

sej to zbadanje vidim jaz tudi po forumih, da vsaka debata preraste v prepir. ne zdi se mi pa vredi, da se lastnosti kot favšija, zavist, pozrešnost, diskriminacija, nestrpnost itd. hoče pripisati le sloveniji.

v nobeni od naših bližnjih držav ni drugače, lahko mi verjameš. vstopi v tuje forume, pa preberi kaj tam ljudje pišejo, nič boljše od tistega ko se piše pri nas.

ne vem pa od česa ta trma izvira, da mora vse tuje biti nujno boljše od domačega. bog ne daj, da človek pohvali ali navede kakšno dobro domačo slovensko reč, takoj se jo forumih potolče dol in skritizira do amena. tega drugi narodi ne delajo. tudi hrvatje ne, čeprav imajo slabši standard kot mi.

Slovenci smo zaviden narod. Zato pa tolko pluvamo drug po drugem. Redki so, ki ti priskočijo v pomoč in mnogo je takih, da ko se spotakneš z veseljem še stopijo na tebe.

Drugače pa ko enkrat živiš v tujini, slo v nekaterih pogledih res pogrešaš. Verjamem da vsi ki smo zunaj njene lepote prehvalimo. Za slovenijo vedno, ampak prav vedno najdem lepo besedo. Ko pa pride beseda o slovencih in slovenkah, pa raje modro molčim.

V tujini je vsakemu tujcu težko. Posebej prvih nekaj let. Si pač en tujec več in tako žal tudi obravnavan. Še sreča da imamo belo kožo in smo bolj sprejemljivi kot npr. kakšni imigranti s temno poltjo. Realnost je pač takšna.

Če si priden in malo iznajdljiv, se da v tujini bolje živet kot pri nas. Ne moremo pa pričakovat bajnih zaslužkov s katerimi bomo po vrnitvi v slo kraljevali. V tujini te čaka mnogo ovir in če nimaš prave volje lahko hitro končaš na enakem ali pa še slabšem kot v slo. Odvisno je dosti tudi od tega v katero državo greš in pa kakšno izobrazbo in izkušnje imaš. Jaz bi vsakemu, ki razmišlja o selitvi v tujino priporočala naj proba. Vedno se lahko vrne nazaj v slovenijo a tokrat z eno izkušnjo več.

Zadnje čase je res težko v Sloveniji. Cene hrane in ostalih potrebščin rastejo, plače pa stojijo na mestih al pa občasno še mal padejo. Kolkr sama opazujem, pa nekaterim ne gre slabo. Hiše rastejo kot gobe po dežju? Od kje ljudem potem denar?

Ni pa v tujini nič drugače. Res, da imajo višje plače, je pa zato tudi standard višji. Kar nekaj jih poznam, ki živijo v tujini, pa bi raje prišli nazaj v Slovenijo. Moraš bit kr dost optimističen, vztrajen in seveda zraven imeti še nekaj sreče, da dobiš službo, prijatelje itd.

Je v Sloveniji veliko foušije....ampak hej vsak naj pred svojim pragom in podstrešjem pometa, pol nej se pa drugih loti. Mene ne briga kašn avto majo pr sosedih, kaj vse si lahko privoščijo...prov nej imajo, pa so zato srečni? Nikoli se ne bo vedelo.

Ni vedno tako slabo v Sloveniji kot se zdi. Ampak še dobro, da smo si ljudje različni in da imamo različna mnenja. Če ne se ne bi imeli kaj pogovarjati.

Veliko sreče in uspehov tistim ki ste v tujini ali pa se še boste tja odpravili.

oliva in urshy, dva zelo dobra in resnična prispevka. resnično sedimo vsi v isti ladji, tudi drugje po svetu se hrana in ostale zadeve dražijo, in razpon med super bogatim in revnim je vse večji.

vsakemu želim, da najde v življenju srečo in zadovoljstvo, doma ali v tujini ;)

Sem pozabila prej dodati, da smo lahko zadovoljni s tem kar imamo. Npr. res da naše zdravstvo ni ne vem kako blesteče, ampak še vedno boljše kot drugje po svetu. Samo zamislite si, da bi morali vse storitve in operacije plačati? Vrtoglavi zneski. Zakaj mislite, da vam sedaj poleg odpustnice, dajo zraven še obračun stroškov? V vednost da boste imeli pravo sliko o tem, koliko bi sicer sami plačali. In ponekod po svetu so vse te storitve plačljive direktno iz žepov. To je samo en od primerov, so pa še drugi, tudi kar se pokojnin tiče....imamo bolj poštimano kot marsikje drugje.

Tudi sama sem razmišljala, da bi šla delat v avstrijo. Tam bi zaslužila enkrat in pol več, kot zaslužim sedaj. Pa pač raje ostajam doma, ker trenutno za moje razmere zaslužim dovolj. Nikoli se pa ne ve, kam me bo pot nesla.

lp

Urshy, moraš upoštevat da imajo različne države različne prednosti in različne slabosti. Treba je pogledat celotno sliko in ne izpostavljat samo določene točke. Nekatere stvari so v Sloveniji lahko v primerjavi z drugo državo boljše, enake ali slabše. Zelo težko se je o vsem tem pogovarjat, ker nismo dovolj informirani, da bi tukaj lahko delali primerjave.

Nisem zagovornik ne Slovenije ne tujine. Sama sem v tujini bolj ali manj po naključju. Živim srednje visok standard, zato se ne morem pritoževat nad tem da mi gre slabo. V Sloveniji sem bla kar malo zafrustrirana ker nisem dobila prave priložnosti. Danes živim v drugem filmu. Ampak v njem ni slovenskega jezika, slovenske domače hrane, slovenskega okolja. So novi izzivi, novi prijatelji in drugačna kultura h kateri sem se morala prilagoditi. Res da ne rabim gledat kakšne je cena hrane ali če si lahko privoščim še ene nove usnjene škornje. Toda prikrajšana sem družbe svojih prijatelev iz otroštva in svoje družine. S tem želim povedat, da ima vse kakšen plus in kakšen minus. Vprašat se moraš, česa si se pripravljen odreči in za kakšno dobro. Če nimaš razčiščenih idej sam s sabo in zastavljenega cilja potem res lahko zabluziš. Pa je vseeno ali si v Sloveniji ali v tujini.

hojla Oliva

Se popolnoma strinjam s tabo, da ima vsaka država svoje pluse in minuse in da nikjer ni popolno. Pač kamorkoli greš se moraš prilagoditi. Seveda nismo zato tukaj da bi delali ene primerjave, ker jih res ne mormo. Ampak sej se samo pogovarjamo. Al kako?

Me veseli, da ti gre dobro in da si zadovoljna s tem kar imaš. Želim ti veliko sreče, kjerkoli že si.

Saj je vseen od kod sta. Manj poveš bolš je. Zakaj? Ker več info ko kdo da, bol hitr se najde kdo ki začne pametovat z svojimi idejami. Men se je to zgodilo, tako da predlagam čim manj osebnih info. Če pa koga zanima več pa si izmenjajte emaile. Bo bol pametno.

Ej to je pa res. Vedno se najde material za pluvanje.

Evo nekaj smešnega glede kulturnih razlik. Da si je lažje predstavljat naj povem da živim s fantom Špancem v Španiji. Vemo da velja da so zelo odprti, komunikativni in družabni. Moj problem j, da so za moj okus preveč od vsega naštetega. Nenapovedani obiski na dom, družinska srečanja, pik niki, poroke, pogrebi, prazniki. Verjemite vsega preveč. Za njih je družina na prvem mestu in pod družino štejejo vso živo sorodstvo. No in zdaj sem tukaj jaz Slovenka, za katero se smatram odprto, komunikativno in prijazno. Problem je v tem, da sem zelo samostojna (netipično za Španke), in da strmim k neodvisnosti in zasebnosti. Svoj čas podarim samo tistim za katere menim da mi na nek način koristijo (zveni egoistično vem, ampak iskreno) in pa jasno ljudem ki so mi najbližji in s katerimi preživim meni najbolj vredne trenutke. In kaj zdaj?

Izogibam se družinskih srečanj z vsemi štirimi. Če že res moram (na ljubo mojega fanta), z njimi ne razglabljam na dolgo in široko. Radovedni so da dol padeš. Bla bla bla, trač trač trač, deljenje nasvetov in podobno. Hitro sem se začela izogibat podobnih srečanj, ki znajo trajat ure in ure. Sprva so mislili da rabim nekaj časa da se prilagodim. In ker s časom le ni prišlo do večjih sprememb, me zdaj smatrajo za hladno in čudno. Jaz pa pravim ''Ja, mi Slovenci smo kot Nemci. Bolj hladen narod'' J

Najbolj se mi smili moj fant ker je vmes razvlečen na dve strani. Familja ga obremenjuje zakaj me ne pripelje na druženje, jaz mu pa cel čas razlagam da mene njegova velika familija ne zanima. Še za svojo nisem nikdar imela dovolj časa. Čudna gor ali dol. Živi se samo enkrat in sama želim svoj čas izkoristit za ljudi in stvari ki meni kaj pomenijo. Res se raje vržem doma na sofo in prižgem tv ali malo posrfam po internetu, kot da se razdajam družbi brez pomena. Kako kaže za naprej?

Stanje postaja napeto, ampak jaz se ne dam J Moj fant vedno pravi ''Ampak ti si član družine. Vsi te imajo radi zato želijo da si zraven'' Ja hvala. Jaz imam tudi njih rada dokler se znajo najaviti na obisk in mi pustijo dihat.

Ja, ko si v tujini je vse vsaj malo drugače J

Ti dam čistz prav mimi. Mene tud najbolj razpizdi če me kdo doma gnjavi brez da me prej pokliče. Kao da nima kaj druzga za počet kot da se ukvarjam z neko daljno žlahto. Sploh me pa ne zanima široka družina mojga fanta. Dost je da poznam njegove starše in brata. Kdaj pa kdaj mamo kakšno skupno kosilo in to je to. Ostalo pa vsak po svoje. Čist dovolj.

Pišuka. Z nekaterimi svojimi bratranci nisem bil že kakih 8 let na kavi pa živimo v istem kraju. Danes so pač taki časi. Če že maš kaj prostega časa ga posvetiš svojim najbližjim. Za špance je pa itak znano da so ful družinski. Tako da ko greš v tujino te res čakajo tud kulturne spremembe. Če ti to paše maš srečo.

Vzgoja in okolje. Vsaj v faco si povemo kaj si mislimo drug o drugem. Američani so pa tako svinsko prijazni, da ti je kar slabo. Valjda da je čist zaigrano. Sam da ti spipajo dolarje.

Več al manj se strinjam s tabo. Sam vsi nismo zamorjeni in deprimirani. Sama sem bolj podobna mimi. Ne dam veliko na široke družinske vrednote in druženja. Zakaj bi se družla s sorodniki ali pa skomerkoli drugim, če nimam nič skupnega z njimi? Svoj čas raje porabim za ljudi s katerimi se lahko iz srca nasmejim in kaj odnesem od tega druženja. Zanimajo me osebe ki imajo kaj za povedat. Življenske zgodbe, popotovanja, anegdote, izboljšava zdravja in ekonomskega stanja, kulturne razlike. Takšna tematika me zanima. Ne tračarije. Ne zanima me kaj ima ali kaj nima moj sosed. Bolj me zanima kako si naredit še en dober dan.

Sama ne čutim veliko nezadovoljstvo slovencev. Največ tukaj na teh forumih. Pravijo enako privlači enako. Če si sam pozitiven potem srečuješ tudi več pozitvnih ljudi. Take zavidni in obremenjeni ki sam jamrajo pa itak ne želijo biti v tvoji družbi. Raje si najdejo sebi podobnega pa te med srkanjem kavice malo popluvajo. Ja kaj hočemo. Zgleda da je v sloveniji premalo dela in preveč prostega časa. Drugače si ne znam razlagat od kod izvira vso to nezadovoljstvo.

Povsod je več ali manj enako. Sam če si samo v slo tega tolk ne čutiš. En moj prijatelj vedno pravi da iz njegovga okna sosedova trava vedno zgleda bolj zelena. Ko pa stopiš nanjo pa vidiš da ni neke razlike.

"Vzgoja in okolje. Vsaj v faco si povemo kaj si mislimo drug o drugem."

hahahahhahaha .Slovenci povedo v faco!?!?!?! hahahaha nemorem se nehati smejati.Ravno obratno je pubec,takoj ko obrneš hrbet te bodo začeli ogovarjati,ker ti v obraz nihče ne bo smel nič povedatii....Mislim da bolj debilne izjave še nisem zasledil

hehe dober ta primer z mobitelom, to je čisto odvisno od osebe, zagotovo pa ne od državljanstva. ne tako posploševati, da je vsem izven naših meja vseeno če zgubijo mobitel.

pa spet nekdo nekaj našel, da lahko prikaže slovenijo v slabi luči, neverjetno taka otroška posploševanja.

hehe nieo, meni gre bolj na smeh kot na jok. dobra si raziskal tujino, če veš da se v tujini ne joče ali sekira za izgubljene stvari, pa da je slovenija edina država na svetu, kjer se ljudi sekirajo za izgubljene predmete.

lepo ti bo, ko bo v angliji en lopovski slovenec nekaj okradel, pa bodo vsi angleži govorili, da smo slovenci kradljivi narod. takrat boš tudi ti stopil na barikade, in sebe branil, kot jaz sebe tukaj. taka posploševanja so najbolj primitiven način populizma.

nonstop se samo govori slovenci smo taki in taki, v tujini so pa taki in taki, a kdo pozna vse ljudi na svetu ?

kolektivno krivdo smo odpravili, jaz sem za svoja dejanja odgovoren, zagotovo pa ne za vsak bedarijo, ko jo katerikoli slovenec naredi.

Ampak podatki o nenormalni pogostosti samomorilnosti v Sloveniji pa so zelo konrektno posploševanje, enako podatki o nenormalni pogostosti alkoholizma... Slovenci na splošno smo en zelooo depresiven narod in to je dejsvo! Vzorkov pa je več in so zelo globoki, od vplivov nemškogovorečega germanskega sveta, kjer ljudje živijo za delo in natančnost, sploh pa na severu Nemčije zaradi protestantizma, ki delo postavlja za največjo vrednosto. A mi imamo to napako, da nam niti delo ne diši preveč, a nemške "hladnosti" pa imamo kar nekaj! Smo tudi Slovani, za katere je že od nekdaj značilno, da se raje vdajajo v usodo, kot, da bi se lotili reševanja problemov, pač bali smo se velikega sveta, ki ga nismo razumeli, ker smo vedno zaostajali za razvitostjo sosedov iz sevara in zahoda in smo se tudi bali vakršne spremembe... Vedno so nas drugi učili kako pa kaj, tudi Vatikan, pravoslavni Slovani so vsaj imeli svoja verska središča in sploh imamo velike težave z lastno tradicijo, ki je bolj kot ne kmečka in je za današnji čas bolj malo uporabna. Predvsem pa je problem to, da smo do nedavnega živeli v socializmu, ki ga je nadomestil kapitalizem brez tradicije, ki je dovoljeval velike krivice, zaradi česa je zafrustriranost še toliko večja. Sicializem je tudi kriv, da smo zigubili tudi vse vrednote, ki so veljale za preveč krščanske in na koncu po zrušitvi komunističnega idealizma smo praktično izgubili skoraj vse vrednoste,... Pa tudi demokracijo slonečo na kapitalizmu so nam v devetdesetih prikazovali pretirano idealistično, realnost pa je drugačna, zato tudi še ena frustracija več... No to se nekateri vzroki kot jih sam vidim, nedvomno jih je še mnogo več in je stvar veliko bolj kompleksna pa vendar...

slovan, lepo si napisal, ja veliko razlogov je v teh zadevah. germanski in skandinavski narodi so zelo zaprti narodi, v katerih ljudje težko komu zaupajo svoje težave.

deloma tudi mi spadamo v to skupino, da rešujemo svoje probleme v alkoholu. če ste kdaj bili v južni evropi, ste vidli, da se ljudje znajo dobro veseliti tudi brez ogromnih količin alkohola.

je pa na podeželju več samomorov kot v mestih, ker vsak vsakega pozna, in se sramuje za svoj neuspeh pred drugimi.

majhna bogata švica je na lestvici samomorov skoraj na vrhu, torej ni vse samo od standarda odvisno.

sever evrope ima tudi zelo dober standard, je pa finska tudi na vrhu lestvice.

to sem hotel samo zato napisati, da se ne bo spet začela diskusija o slabih plačah in visokih cenah v sloveniji za razlog samomorov.

hahaha..utrujenost vodi do napak. Zdaj že vsi veste, da sem mislil kako je za deprimiranost človeka odvisno tudi vreme.

glej, če se v Sloveniji ne znajdeš, se tudi nikjer drugod ne boš...

Žalostno da imajo nekateri takšna razmišljanja, da je denar vse na svetu...

Povsod je lepo, najlpeše pa je še vdno doma.

Kje je boljse, v Sloveniji ali v tujini, se mi zdi predvsem odvisno od tega, kaj pravzaprav isces v lajfu, kaj ti je vsec in seveda, kam gres (ni povsod v tujini isto, kokr nekateri radi posplosujejo, vsaka drzava al vcasih tud kraj ma svojo identiteto al kulturo)...Da ne bo pomote, ni vse v tujini super in enostavno, veliko je odvisno predvsem od tebe. Drzava, v katero se priselis, ne bo "dol padla" od tega, ker si se ti tam prikazal.....Jaz sm se izselila iz Slovenije pred parimi leti, iz vec razlogov (seveda tud iz ekonomskih, kokr za tega, ki je "postal ta thread," moja izkusnja je bla zlo podobna njegovi), in kokr mam rada Slovenijo, se ne mislim vrnit.

Seveda mam domotozje vcasih, vendar mam pa tud (zelo) rada druge kraje, na katere sm se cez cas emocionalno navezala,..kul mi je spoznavat tujce (za katere vecinoma ugotovis, da sploh niso tok "tuji") in njihove obicaje, financno svobodo, in moje frende zdej.... Nekdo je pripomnu, da je tezje dobit job v Sloveniji, ko si bil enkrat neki casa v tujini. Ne bi se mogla bolj strinjat, to je bla tud moja izkusnja. Slovenija je dokaj zaprta...Je pa lepa in ma dobro hrano..Zame je super drzavica, ampak sam za pocitnce.

Študiram v tujini kot kiki, ampak se ne nameravam vračat v slo po končanem študiju. Tukaj z mojo izobrazbo zaslužim več in pa živim ob morju na zelo lepem kraju.

Poznam par oseb, ki so šli v tujino, ker tukaj niso bili zadovoljni. In tudi tam niso. zato, če mislite it v tujino, ne mislite, da bo kaj boljše. Najprej uredite zadeve v svoji glavi.

Izkušnje so različne. Odvisno je kam greš v tujino ker se države med seboj razlikujejo, pa sami kraji v posameznih državah tud. Ni vseeno al živiš v neki metropoli ali v manjšem kraju. Potem je še tukaj vprašanje kakšno življenje imaš v Sloveniji. Če živiš pri starših v hiši je neprimerljivo lažje in udobnejše kot pa če plačuješ za kakšno garsonjero. Dosti dejavnikov vpliva na zadovoljstvo življenja v tujini. Za nekoga je tujina med in mleko, za drugega pa ne. To je pa res stvar posameznika. Tako da tisti ki želi probat naj proba. Če ne najde med in mleko v tujini, ga doma še vedno čaka skisano mleko :)

Če pričakuješ,da te bodo v tujini nosil po rokah, padal v nezavest zaradi tebe ali pa da ne boš nikoli več nič delal, takoj postal šef, potem bolje da ne greš. Vem za en primer ene frizerke, ki je šla v avstralijo, ker je mislila da bo postala ne vem kaj. Službo je že prvi teden dobila. in se je hvalila kako je v avstraliji super in bla bla. potem pa je po 3 dneh pustila delo, ker ji je šefica rekla naj nekaj naredi. in to samo zato, ker ni hotela da bi ji kdo ukazoval. sedaj dela kot nepremičninska agentka in ji je hudo, ker ji šefica ukazuje.

je pa tako, da lenuhi radi sanjajo o "zlati tujini". mislijio, da tam kar delijo denar brez da treba delati.

in ravno ti lenuhi ne prenesejo, da slovenija ne deli kar tako denar, in se ji hočejo po forumih zato maščevati. pod znanim geslom "za vse so vedno krivi drugi".

Zapeckarskim Slovenceljckom ne bo nikoli jasno, da se se kako da uspeti v tujini. Pa tudi tukaj ne lezimo pod palmo in dolarji ne padajo z neba! =)

LP iz QLD

S tem se pa ne strinjam Rozca. Sama sem v tujini, pa kar nekaj prijateljev in sorodnikov imam razpršenih po različnih koncih pa niti za enega izmed nas ne morem reči da je lenuh. Vsak se po svoje trudi. Študij ali služba. Eni so bolj uspešni drugi manj, ampak zagotovo ni noben lenuh.

Če ti poznaš same izgube, to še ne pomeni da je pa zdaj večina Slovencev lenuhov.

Nekateri smo sledili svojim sanjam...in zdaj smo tu! =) Lp iz Sunshine Coasta

nekdo je spraseval, kje sem...sem v ZDA.

in ja, jaz sem sanjac. priznam. vedno sem bla. ne vem, kaj je narobe s sanjarjenjem o necem boljsem. ce je potem zdruzeno s prakticnostjo, voljo in trdim delom te sanjarjenje lahko celo nekam pripelje...

prav tako mi ni jasno, zakaj nekateri na forumu govorijo, da so tisti, ki hocejo ali grejo v tujino, leni..??...ce bi vedl, kaj pomeni se preselit v tujo drzavo in si tam ustvarit novo zivljenje, potem ne bi tega govoril...je pa neki res, lazje je kritizirat druge, se sprijaznit "tako je pac zivljenje" kot pa neki sam narest zase. ali pa nas strah pred neznanim in pred morebitnim porazom omejuje? strinjam pa se, da si more vsak sam pri seb razjasnit, kaksna oseba je, cesa je sposoben in kaj more narest, da doseze nek cilj.

tujina ni za vsakega, se strinjam. in tudi to je ok. npr, sla sem v Ameriko se z eno prjatlco, Slovenko, ki se po parih letih ne mara Amerike in hoce nazaj domov. Men je Amerika naceloma kul, in ko sem se za neki casa vrnila v Slovenijo, sem jo noro pogresala. Slovenijo mam rada, ponosna sem na naso zgodovino in kulturo itd, mam veliko lepih spominov, ampak pac zame zdej ni. Vsak ma svoj life. Se enkrat, odvisno je od posamezne osebe, izkusenj, osebnosti in zelj.

Ko sem bila še mlajša, se spomnim da sem imela strah sama sesti v kakšen bar in popit sok. Tudi v kino nisem šla nikoli sama. Na fitness samo s prijateljico. Po končani srednji šoli sem ostala doma in delala v družinskem podjetju. Komaj sem premagala strah, da sem se vpisala na tečaj angleščine, pa še ta je bil individualen. Čez nekaj let sem začela razmišljat da bi šla študirat, pa sem imela strah če nisem že prestara, če bom zmogla, kako bodo drugi gledali na mene in taka neumna vprašanja. No, takrat se mi niso zdela niti najmanj neumna. Res sem vedno imela neke strahove kljub temu, da sem odprta in vesela oseba. Ampak sčasoma sem postajala vedno bolj zafrustrirana, ker vedno ko sem si kaj zaželela, nisem vidla možnosti kako do tega priti. Najbrž se je vsega dovolj nabralo, ker sem en dan enostavno prišla do spoznanja, da me to nikamor ne vodi in da moram nekaj spremenit. Tako sem začela podirat svoje strahove. Šla sem sama v kino, sama na kosilo v restavracijo, sama hodla na fitness in se vpisala na študij. Tega sem končala v rednem roku in diplomirala z najvišjo oceno. Čeprav me je blo ves čas strah kako bo z izpiti in ali bo diplomska dovolj dobra. Zdaj sem v tujini, kjer sem se vpisala na podiplomski študij. Tega koraka me je blo seveda zelo strah. Še vedno me je. Naslednji mesec se mi začnejo predavanja. Z jezikom se še lomim bolj kot ne, novo okolje novi ljudje. Uhhh kar srce mi začne razbijat. Ampak vem, da bo hitro ves ta strah izginil. Vedno izgine.

Mislim, da je vsakega cloveka pri teh stvareh vsaj malo strah. To se mi zdi cisto normalno, in kokr je nekdo ze omenil, najboljsi nacin, da premagas strah, je, da naredis to, cesar se bojis. To ne pomeni, da moras cutit, kolk mas poguma in da se ne bojis, ampak da sam naredis. Pol pa res ugotovis, da sploh ni bil tak big deal, in nato je vedno manj stvari, ki se jih potem res bojis. Garantiram. Zraven pa se postanes bolj samozavesten. Spomnim se, kolk me je blo strah, ko sem prvic sla v Ameriko, najprej dolgega leta, potem da se ja ne bi zgubla na letaliscu, in ko sm enkrat pol iskala sluzbo, me je blo celo strah pustit message na tajnici potencialnemu delodajalcu!Ja, tok me je blo strah. Zdej se pa sam nasmejem, ko se takih stvari spomnem....Vsaj zanimive spomine mas pol.

Ne vem, do katere mere je dobr bit sanjac, ampak treba je poskusit, vecinoma ne samo enkrat, ker nazalost ne rata vse vedno v prvo. To je po mojem glavni problem, da ljudje ne dosezejo svojih sanj, mal problemov ali neuspelih poskusov, pa nehaj(m)o...V prvih parih mescih v Ameriki mi je blo res tezko in sm celo razmisljala, da bi sla domov, ampak zarad ciste trme sm ostala. Pa se sram bi me blo, ce bi prsla dam...priznam. In lahko recem, da sm zlo vesela, da sm se odlocila ostat, ker je potem postajal vse vedno boljs.

Mislim, da ce si necesa zelo zelis in res hoces, potem moras poskusit veckrat. Seveda pa je dobr met tud malo srece na svoji strani, predvsem pa optimizma in dobre volje. Ce mas to dvoje, sem opazla, da te potem tud sreca najde...

Ja ne vem v Sloveniji se objavlja mesta samo za natakarje, proizvodne delavce, čistilke, akviziterje,

Vse ostalo razen gradbeniki in strojniki pa rabiš veze.

Jamrat ker imaš s srednjo šolo 600 evrov plače pa se mi zdi malo mimo.

tkole glede paprijev za Ameriko...najprej bolj slaba novica...zdej dobit delovno vizo za US je skoraj nemogoce. Nazalost. Jst sm mela totalno SRECO. Po dolgem, tezkem casu...diploma iz faksa ti ne pomaga, sploh pa ne iz kakih druzbenih ved, niti ekonomije. Tud men pa mnogim mojim frendom ni, tud ce smo v Ameriki dokoncal faks. Po koncanem faksu sm mogla nazaj domov, hoces noces...in mi je blo tok grozn, ker sem mela cel lajf v Ameriki. Pol mors pa kr vse pustit pa it domov. Groza. Jokala sm kot dez. In pol sok, ko sem prisla v Slovenijo...sploh pa s sluzbami. Nightmare. Ja, res je, samo taki oglasi so za sluzbe v Sloveniji! Tud jaz sm to opazla, ko sem tam iskala sluzbe. Mene sta dve sluzbe placale 600 EUR, pa sm mela diplomo iz faksa...pa se vecina folka na jobu je bla prov.....napeta, neprijazna in zahrbtna. Pol sm pa hotla dobit sluzbo, ki bi bla bolj po moji meri, oz. smeri na faksu, pa so mi rekl, da moram nazaj na nas faks!! Ker da kao s tujo diplomo nism konkurencna nasi. Too much. Takrat sm se dokoncno odlocila, da v Sloveniji ne bom vec zivela. Sam btw, to je bla moja izkusnja, drugi mate lohk boljso.

Ce hoces moznost, da se prijavis za delovno vizo tuki, pol moras skor doktorat naredit v Ameriki (vsaj magisterij), nato pa najdet delodajalca, ki bi bil tvoj sponzor, da ti pac zrihta vizo. Sploh pa zdej, ko je bolj kriza, se mi zdi se tezje dobit delovno vizo za tujce..razen v zdravstvu. Ce si nurse, se lohk baje kot tujec prijavis za vizo. Ce me zdej kak tujec vprasa, kako do vize, mu svetujem, naj gre za nurse-o ali kaj podobnega in to naredi v Ameriki, ce hoce tle ostat. Vse ostalo...ti zdej skor ne pomaga.

Kaj pa mogoce Kanada? Sm slisala, da je dost lazje dobit vizo za tja...jaz sm o tem razmisljala, ko sm mislila, da pa mogoce ne bom dobila vize za US. Samo kot predlog...Ma se kdo drug kako idejo?

Sam to s službami je v Sloveniji za kadre z izobrazbo res kriza, drugje diplomanti rečejo, bom pač vzel neko uradniško clerical službo.

Jaz kljub temu da imam univ. diplomo še tega ne morem dobit, še do razgovora ne pridem. Očitno moraš biti za dobit službo v Sloveniji primerno glup.

Tako, da ne vem kaj avtor posta jamra!!

Že tisočič kaj naj rečemo diplomanti, še potem ko dobiš neko lame službo, po neki lame vezi od ta starih, nas po možnosti plačajo drobiž al pa mečejo polena pod noge, ker smo faks od znotraj vidli.

Mi je pa en irski profesor rekel, če me zanima politična ekonomija naj kontaktiram pač enega profesorja na univerzi Syracuse za doktorat, pa da so možnosti štipendij.

Zakaj nobeden od mojih presvetlih profesorjev tega nikoli ni naredil? V vseh teh letih sem dobila samo 1. ponudbo za objavo.

Sorry jaz ne vem več, a naj grem za čistilko z magisterijem? al odjebem Slovenijo na celi črti.

Od začetka leta sem bila na Dunaju, stroške, ki sem jih imela s stanovanjem, internetom, stroški elektrike ipd, hrano so bili okrog 750 evrov.

In službo sem imela primerno izobrazbi, zadovoljstvo z življenjem, 20krat bolj kot v Ljubljani, kjer se mi zdi da še prijatelji niso več pravi prijatelji.

Kjer imajo moji prijatelji, ki nimajo diplome, službe, jaz pa z diplomo, skoraj končanim magisterijem dobim od 30 poslanih prošenj odkar sem v Sloveniji 2 vabili na razgovor.

Kako je lijepo biti glup, in se pretvarjat. Torej kakšno je moje življenje?