Kam te nesejo krila?

nemščina ali italijanščina

Dodan: 09.10.08 @12:49:33

smell

Gost

pa ti bom kar naštel stvari:

N = nemščina

A = angleščina

1. N: der, die, das (spol samostalnikov, katerega se mora učenec na pamet naučiti). če ga ne znaš, stavek ne bo pravilni.

A: the house, the dog, the window...vedno "the"

2. N: sklanjanje določenih in nedoločenih artiklov (der, des, dem, den...) po vseh sploh sklonih in spolih. predpoznanje spolov samostalnikov obvezno. ich sehen EINEN Fisch. treba je vedeti kako se glasi 4.sklon nedoločenega artikla v moškem spolu, pa tudi da je Fisch moškega spola.

A: "i see a fish", po vseh sklonih in spolih "the"

3. N: celotne strani prepozicije "bei, an, auf, wegen, zu, auf, unter, zwecks, infolge..itd. ki vsaka zahteva svoj sklon...katerega moraš vedeti na pamet.

A: to the house, of the window, in the garden...ni problema, vedno isto.

4. N: pripravljanje končnic pri pridevnikih, eineS schöneN großeN ManneS, eineM schöneN großeN Mann, schöneN KinderN (brez atrikla)

A: of a beautiful big man, to a beatiful big man...bolj simpel ne more biti.

5. N: enina množina: der Garten ---> die Gärten, die Frage--- > die Fragen, das Auto ---> die Autos, das Haus ---> die Häuser, aber die Maus ---> die Mäuse

A: the house ---> the houses, the garden---> the gardens, vedno -s ali -es, rzaen pri y ---> ies. ni sto izjem, pri katerih se ti lahko zatakne.

6. N: veliko in malopis, obstaja še in še fraz v nemščini, ki se pišejo z veliko, in te treba vedeti na pamet. ne samo samostalniki.

A: vse z malo, tako kot v vseh jezikih.

7. N: spreganje glagolov; ich spreche, du sprICHst, er sprICHt, wir sprechen, ihr sprecht...

glagoli, ki v prezensu menjajo koren...treba se jih naučiti na pamet.

A: i speak, you speak, he speaks, we speak itd... božji človek še s s spreganjem se ti ni treba matrati (razen tisti s v 3.osebi enina), kaj še da bi mogel vedeti, če se kje koren glagola spremeni v prezensu.

8: N: preteklost (perfekt), ich bin gegangen, ich habe gewußt...zadnjič v lj, učenci imeli hude težave ugotoviti, pri kateri glagolih se dela perfekt s "sein", pri katerih pa s "haben".

A: i have gone, i have knowed...tega problema to ni, vedno gre lepo s "have".

9: N: podstvaki; Ich wußte nicht, daß er mir den Brief geschrieben hat.

A: i didnt know, that he has wroten me the letter.

Podrejeni stavek v nemščini dobi popolno novo obliko, glagoli pridejo na konec stavka, pa še zamenja se Hilfsverb in Vollwerb. Odvisno če so to zamenja, je pa od konjunkcije. Pri katerih se pa treba naučiti. V angleščini pa lahko stavek prepišeš.

10. N: konjukitv 1 in 2, in njihova uporaba, nedirekten govor...

A: tega ni

Časi so tudi nemščini težki (+konjuktiv oblika)...nepravilnih glagolov pa je veilko več kot v angleščini.

10 točk za mojo trditev, tako da ne bo kdo mislil, da je ta trditev iz zraka potegnjena.

0     0

Tina

Gost

Oh umir se že. To je samo slovnica in jaz ne vidim nič hudo težkega na njej. Pozabljaš na besedni zaklad, pri nemščini so itak skor vse besede sestavljene, zato če znaš eno besedo in znaš drugo besedo, boš znal tudi tretjo besedo ;) Angleščina je jezik z največ besedami, čist tko btw. In niso glih sestavljanke. Poleg tega ima angleščina 13 časov. Koliko jih že ma nemščina?;)
0     0

bard

Gost

Ja se strinjam, grem stavit, da ti SMELL, ne bi znal uporabiti še future perfecta pravilno! angleščino je lahko "znati", ZNATI pa kr težko. Pravilno rešiš gap fill in misliš, da obvladaš... haha ;) Angleščina je v besedah, zakaj pa misliš, da majo na njihovih maturah celotno polo neznanih besed? Poleg tega je črkovanje njihovih črk precej drugačne in tudi izgovorjava je bolj zajebana od recimo nemške. Mogoče se nam ne zdi, ampak to je sam zato, ker odraščamo ob ameriških filmih. Bi rad vidu, kok jih zna dejansko govort received pronunciation.
0     0

mates

Registriran uporabnik

oba jezika sta dokaj tezka za ucit.jaz sem se naucil anglescine v angliji,sicer le pogovorno in ne povsem pravilno.

nemscino sem se pa ucil v soli in potem na obiskih v nemciji.oba jezika obvladam toliko,da mi zadostuje za sporazumevanje.

v nemciji si z anglescino nisem kaj prida pomagal.razen redkih izjem,so nemci precej trdi za ucenje tujih jezikov.jaz sem srecal le malo nemcev,ki bi govorili anglesko.

0     0

@smell

Gost

Ok smell, sej se mi niti ne da tole ampak vseeno...lepo sem ti zgoraj povedala, zakaj se nam zdijo jeziki tezki, resno ti predlagam, da si preberi knjigo, ki sem jo napisala za referenco.

Sama znam oba jezika, in to dobro, ampak govora je bilo O STILISTIKI, saj si z njo utemeljeval svoj argument. Zdaj prisegas na slovnicne razlike. Glede na to, da si ocitno sel cez ucni proces nemcistike se mi ne zdi nic cudnega, da je temu tako, ampak tvoji argumenti niso cist trdni. Tud po prsih se ni treba toct, kolk si dober...ti kar napisi znanstven clanek, zakaj je nemscina tezja od anglescine pa bomo debatiral naprej.

Ti pa kot jezikoslovka povem, da nimas prav, saj vec ko jezikov 'pogledas od blizu' bolj ti je jasno kako delujejo in kolk razlik je v njihovem delovanju. Cez leta ucenja in studiranja jezika in njehgovih operativnih funkcij ti bo tudi jasno zakaj je tako.

Lahko bi cititala tud vse tvoje navedbe in ti dokazovala svoj prav, pa ne bom, ker to tudi ni bila poanta tega posta. Ce hoces dokazovat sklanjanje kot problematicno potem vzemi cescino, ki je obcutno tezja kot nemcina. Zakaj? Zato ker nima ujemanja pridevnika s samostalnikom npr. Nemcina ima se vedno pravila in se vsi pridevniki in samostalniki na dolocen nacin sklanjajo: pac jih je racionalni nemski um (zlasti pa nemski jezikoslovci 19. stoletja) razdelil v skupine...kot je tvoj primer z dativom in akuzativom moskega spola v ednini. Meni vedno sporen je bil dativ mnozine npr. Cescina nima nic od tega in ceprav so skupine, je za vsak dell svoja: torej samostanik, pridevnik, prislov in zaimek tvorijo vsak svojo skupino sklanjanja. In potem to se krat tri za tri osebe. Plus mnozina...a je res se kaj tezjega? Ce smo ze pri sklanjaju...

Potem tvoja angl. navedba s have kot pomoznikom je napacna: have se ravno tako deli na have in has, potem pa se na had in have had in has had in had had...ni ravno enostavno ne? Ob predispoziciji, da poznas vse sosledice casov seveda...

Itak se mi dozdeva, da tvoja ang. ni tko dobra, kot bi rad dokazal, saj (citiram):

8: N: preteklost (perfekt), ich bin gegangen, ich habe gewußt...zadnjič v lj, učenci imeli hude težave ugotoviti, pri kateri glagolih se dela perfekt s "sein", pri katerih pa s "haben". Vsi zacetniki imajo tezave z uporabo sein in haben, ampak imas moznost razlage, da eno je za glagole premikanja, drugo pa za vse ostalo. Seveda bos takoj hop po meni in rekel da ni isto:

Ich bin gefaren, kot Ich habe gefaren.

potem je tudi Ich bin geblieben, ko si je pac enostavno to treba zapomnit. Jah ljuba dusa, pac ni to sam v nemscini tko, ampak pri stevilnih jezikih, verjemi tud slovenscin ima tisoc in eno posebnost.

A: i have gone, i have knowed...tega problema to ni, vedno gre lepo s "have". torej, I have known bo bolj prav. Razliko med have and has,pa had itd. sem ze napisala.

10. N: konjukitv 1 in 2, in njihova uporaba, nedirekten govor...

A: tega ni Konjunktiv se kako je, saj imas If clauses a ne? pa se diplomanti ne vejo tocno, kako se pravilne pogojnike tvori, torej irealne in realne,ce hoces bolj natanco.

Časi so tudi nemščini težki (+konjuktiv oblika)...nepravilnih glagolov pa je veilko več kot v angleščini. A si jih sel stet mogoce?

10 točk za mojo trditev, tako da ne bo kdo mislil, da je ta trditev iz zraka potegnjena.Trditev je tvoja in ne iz zraka vzeta, to nam je vsem jasno, ni pa nujno, da se vsi s tem strinjamo a ne? torej, se ne.

Se eno: latinscina, ki je osnova vseh evropskih jezikov, je spet krasen primer razvejane in kompleksne slovnice. Ce hoces najt odgovore na tezavne oblike obeh tukaj spornih jezikov, tako anglescine kot nemscine, potem ti svetujem latinscino. Ima pa seveda spet svojo krasno logiko.

Se nekaj o germanskih jezikih: nemscina je super osnova za vse skandinavske jezike, ker na njej bazirajo. Tud nimajo sklanjatev in ne delitev na spole (torej moski in zenski sta ista...kako enakopravno ;) ). Hja, sam pol smo pa pri fonetiki a ne?? Ena danska fonetika verjemi je tolk tezka, kot vsa nemska gramatika skup. Torej, kaj sem ze pisala zgoraj o tezavnih jezikih?? Se vedno pa trdim, da angleska stilistika je zelo kompleskna in se je ne osvoji kar tako. Lazje se je naucit da je glagol na koncu stavka, kot pa vse oblike, v katerih se lahko izrazas v angleskih stavkih.

Upam, da se zdej umiris smell, nihce te noce prepricat v to, da je nemscina kar nekaj, ampak ce cesa ne prenesem je ustvarjanje fame okrog jezikov KOLK je nekaj TEZKO. Pol pa dobis zapsihirane ljudi, ki na smrt sovrazijo nemscijo in ugotovijo kako lep jezik je to sele potem, ko jim preberes kaksno nemsko pesem.Npr. Rilkeja ;) Upam, da zdej ne bom spet delezna ene nemske lekcije, sej ko sem odprla tole stran sem se zgrozila...sem mislila, da sem v srednji soli..uci svoje ucence lepote jezika, ne pa kolk trd in zaguljen da je. Ok?

0     0

smell

Gost

tina, daj ne igraj bedaka, 90 % tistih sestavljenih besed niti pod razno ne najdeš v slovarju. Aufmerksamkeitsdefizitmedikamentenbeipackzettel naprimer.

jaja tista slovnica je za tebe kot bi v veter pihnila, ane ?

„Bei der Schwäche der menschlichen Natur, die immer bereit ist, nach der Macht zu greifen, wäre es für diejenigen, die die Gesetze erlassen können, eine zu große Versuchung, auch die Macht zu haben, diese Gesetze zu vollziehen. Sie könnten dadurch sich selbst von dem Gehorsam gegen die Gesetze, die sie geben, ausnehmen und das Gesetz sowohl in seiner Gestaltung wie in seinem Vollzug ihrem eigenen privaten Vorteil anpassen und dahin gelangen, ein von der übrigen Gemeinschaft verschiedenes, dem Zweck der Gesellschaft und der Regierung widersprechendes Interesse zu verfolgen.“

tak tekstek mi živ človek ne prevede v srednji šoli, pa še marsikateri študent nemščine ne. jaz govorim, da me razumejo, samo to ni znanje jezika. v nemčiji turki uporabljajo vse glagole v nedoločniku in vsi samostalniki imajo artikel "das".

nisem trdil, da je angleščina lahka, ampak slovnica je zagotovo lažja. hehe, pa tudi izgovorjava v nemščini ni tako lahka, kot bi eni trdili. kako si marsikateri mojih dragih študentov lomil jezik pri katerih besedah.

samo slovenec ne bi bil slovenec, če bi tuje mnenje spoštopal.

Es (mišjeno das Unternehmen) wollte in keiner Weise schnell Fuß fassen. ---> On me ni hotel hitro zagrabiti za nogo. Prevedeno od študenta nemščine.

0     0

smell

Gost

Ich bin gefaren, kot Ich habe gefaren.

gefaHren, če lahko prosim. oboje je pravilno, samo je pa pomen čisto različen. bin: poudarek, da si se vozil; haben: poudarek, da si sedel za volanom.

ja if ... would stavki v angleščini, samo v nemščini ima pa konjunktiv svojo obliko.

Primer konjunktiv 2 präsens:

namesto er würde fliegen ----> er flöge

du würdest sehen -------> du sähest

ich würde gehen ---------> ich ginge

Primer konjunktiv 1 präsens:

ich spreche

du sprechest

er spreche

wir sprechen

ihr sprechet

sie sprechen

Nedirekten govor: Der Vater erzählt ihr, daß es geregnet habe (ne geregnet hat).

Ali če dvomimo:

Sie vermutet, daß ihr Zug bereits abgefahren sei. (dvom)

Sie weiß, daß ihr Zug bereits abgefahren ist. (ni dvoma)

Nikoli pa ne primerjati en jezik s drugim, to je največja napaka, ker so stvari v drugem jeziku drugačne, in te hitro potegne noter.

Pravilo so v nemščini čisto drugačna, posebej pri časih, kot pa v angleščini. Še posebej pri tistih...if...would stavkih.

0     0

smell

Gost

sama pa govoriš koliko je češčina ali danščina težka, pri drugih pa ne preneseš, če to povejo.

taki egoizem je neverjetni.

0     0

@smell

Gost

Nikoli pa ne primerjati en jezik s drugim, to je največja napaka, ker so stvari v drugem jeziku drugačne, in te hitro potegne noter.

Pravilo so v nemščini čisto drugačna, posebej pri časih, kot pa v angleščini. Še posebej pri tistih...if...would stavkih.

a ti to resno?????kdo ze je zacel s primerjanjem in doooooolgim slovnicnim dokazovanjem razlik??? ma sej mi je zmanjkalo besed....ker sori, pri taksnih izjavah je pa vsak dodaten cas na tej temi cista izguba. Uzivaj v dokazovanju cesarkoli, komurkoli...

0     0

smell

Gost

veliko sem se ukvarjal s strukurami jezikov, tudi že v času študija. bog ne daj, da v sloveniji kaj znaš, takoj si sovražni element.

iz tega izhaja tudi slovenska favšija, bog ne daj, da znaš ti kaj, kaj en drugi ne zna...hudobnost kot piše v definiciji.

vsaka dobra ideja, vsak dober predlog se izključno iz hudobnosti takoj dolpotepta, samo da drugi ne bil uspešnejši. bojijo se pa večinoma taki, ki imajo samo dolg jezik, v glavi pa bolj malo. zato pa v naši ljubi deleži nikamor ne pridemo.

sram vas bodi...študentje ali karkoli že ste.

0     0

jaka

Gost

Ti podatki pr wikipedia so kar nekaj in ocitno so bolj ali manj neuporabni. Kiswahili se po pogostosti pojavi za slovascino. lol. GLede na to, da ga govori kar nekaj deset miljonov ljudi me to malce cudi. TOlk o uporabnosti teh podatkov za izbiro bolj primernega jezika za ucenje.
0     0

jaka

Gost

BOlj pomembno od tega koliko ljudi konkretni jezik govori so mogoce pomembne tvoje konktretne potrebe, ki jih tukaj tko nihce ne pozna. Ce veliko hodis v Nemcijo, Avstrijo, Svico,... se seveda odloci za nemsicno,...
0     0

daniel

Gost

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:Knowledge_German_EU_map.png&filetimestamp=20090217003724

tukaj en lep prikaz, koliko procentov ljudi v posamezni državi zna ali vsaj razume nemško.

po večini ostalega kolonialnega sveta je pa tako ali neuporabna. za države, kjer vlada romanski jezik, je pa znano, da je tam tuji jeziki zadnja stvar.

0     0

suzi

Gost

daniel, wikipedia ni znanstveno zanesljiv vir in podatkov z wikipedije se ne citira kot referenco. Bos moral najt kaksen bolj zanesljiv vir.
0     0

daniel

Gost

suzo, pol pa ti daj boljši vir, ajde ! lahko je tuje rešitve kritizirati, brez da daš sama boljši predlog.

čakamo na tvoj vir !

0     0

žeki

Gost

js osebno se učim italjansko pa je čist lahka.edin problem pr italjanščini so glagoli.majo tolk različnih glagolov da ne morš vrjet.

nemščina pa ti ne gre kaj preveč u uho si je ne zapomniš kr tko.pa še tiste njihove črke ma.pr italjanščini ko izgovoriš ime ki ima npr. zt avtomatsko poudariš.ampak pr nemščini je čis usen al bi mela sklone al pa ne itak pred samostalniki sam določene besede postavlaš teh je 4 in se nč ne spreminja končnica.

 

francoščina je pa težka ampak lepa.napiše se npr. moi-jaz izgovori se pa mua.pa težko se je naučit mehki r al karkol že je.

0     0

Mujo

Gost

Ih habe kaine anung, oder ih niht fršten.  I realy do not understand this argue. Nadam se, da vam je jasno da vas ništa ne razumijem, pi..... vam mat....

Poslušajte enkrat svetovne politike, politike EU, medijske osebnosti, gospodarstvenike, šejke.... posle delam v mednarodnem okolju z celo evropo + pol azije vedno se vse zmenimo in tole kar vi nakladate je en bull shit.

Nemcu, angležu ali katerekoli tujcu lahko z: pešci sčistite cestišče; Bob pod klopjo bob mlati, gori na gori gori .... in take fore ... (v slovenščini, nemščini, angleščini, srbohrvaščini, italjanščini, arabščini, turščini, grščini, češčini, bolgarščini, kitajščini - je dovolj ??) začneš težiti v pubu ali na oktoberfestu po minimalno 3-h pirih in vaše godrnjanje mi liči na te stvari.....

Me pa nekaj zanima. Nemci teško izgovorijo besedo trot. To je vedno moj zadnji adut. Imam pa problem, ko jim je potrebno razložiiti kdo je trot. Mi prosim, lahko pomagate z prevodom:

trot = ......

0     0

AE

Gost

Iščem nekdo ki tekočo govori Nemško, dela je enostavno (moret samo poklicate v Nemčio) Nujno.

Tel:. 070/211/264 ALBAN.

0     0

AE

Registriran uporabnik

Iščem nekdo ki tekočo govori Nemško, dela je enostavno (moret samo poklicate v Nemčio)  Nujno.

Tel:. 070/211/264 ALBAN ,Ljubljana.

0     0

ae

Registriran uporabnik

Iščem nekdo ki tekočo govori Nemško, dela je enostavno (moret samo poklicate v Nemčio)  Nujno.

Tel:. 070/211/264 ALBAN ,Ljubljana.

0     0

MojMaestro

Registriran uporabnik

20% POPUST NA JEZIKOVNE TEČAJE IN DODATNE DEJAVNOSTI

Za boljši začetek vam jezikovna šola MojMaestro ponuja 20% popust pri vpisu na jezikovne tečaje.

Kako do popusta?

Naredite si svoj uporabniški račun na naši spletni strani in preko emaila boste prejeli bon z 20% popustom za jesenske tečaje.

Bon lahko izkoristite do konca avgusta 2012 za vpis v septembrski ali oktobrski tečaj.

Naši Maestri vas pričakujejo. Vsi so naravni govorci (native speaker) iz Velike Britanije, Italije, Španije, Nemčije …

 

Več informacij na www.mojmaestro.si ali na info@mojmaestro.si

0     0

MojMaestro.si

Gost

Zakaj se učiti italijansko?

http://mojmaestro.si/jeziki/tecaj-italijanscine

 

Zakaj se učiti nemsko?

http://mojmaestro.si/jeziki/tecaj-nemscine

 

0     0

MojMaestro

Gost

Zakaj se učiti italijansko?

http://mojmaestro.si/jeziki/tecaj-italijanscine

 

Zakaj se učiti nemsko?

http://mojmaestro.si/jeziki/tecaj-nemscine

 

Več na www.mojmaestro.si

0     0

anaa

Gost

Iščem koga s katerim bi se lahko preko skypa učila turistične fraze, besede v jezikih nemščina, italijanščina, hrvaščina, francoščina... veliko že znam ampak bi rada izpopolnila. Pišite na brdnikanja@gmail.com

0     0
OPOZORILO: STA potovanja ne prevzema odgovornosti za komentarje obiskovalcev. Komentarji so odraz osebnega mnenja posameznikov. Pridržujemo si pravico do neobjave ali izbrisa tem.
Stran 3 od 3

All we do is travel

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Preberite več o piškotih.

STA potovanja
Trg Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana

080 47 42

info@stapotovanja.com

Vsak delavnik nas med 8. in 17. uro dobite na telefonskih številkah:

LJUBLJANA
T: 01/ 439 16 90
T: 01/ 439 16 91
M: 041 612 711
L: Ajdovščina 1, Ljubljana

NOVA GORICA
T: 05/ 721 58 20
M: 041 721 511
M: 041 612 711
L: Tolminskih puntarjev 4, Nova gorica

ZAGREB
T: +385 1 488 63 40
M: +385 99 488 63 40
F: +385 1 488 63 45
L: Ulica Andrije Hebranga 22, Zagreb